Obljuba dela dolg.

V dneh, ko Slovenija doživlja stavkovni primež, ko je teden dni pred lokalnimi volitvami kampanija v polnem teku in na prvega oktobra dan, me je pot zanesla na Brezje.

V zahvalo, za več kot uspešno dolgo študijsko poletje.
Da se je izteklo tako kot se je.

Če se samo spomnim, kako sem se ob odhodu avtobusa v Assisi in Lurd vprašal, "kaj sploh počnem", ko pa me doma čaka prijetno velik kup knjig.
No, zgleda da je bilo vredno.

Res.

___________________________________________



Pot na Brezje se je začela v četrtek zvečer, z vlakom v Ljubljano. In z Uršiko zalo, ki se je polna prtljage odpravljala na
Dunaj. Sramežljivo dete. :)

V svoje domovanje me je prijazno sprejela Kristina.
Polpenzion s 3 ***.
Hvala Kristini.
;)

Zjutraj naslednji dan sem štartal ob 3.45 in spanec ni bil ravno kvaliteten.



No, prazno Čopovo in Prešernov trg redkokdaj doživiš.

Pa še Žurnal24 dobiš prvi. :)



Na taki poti, se prav hitro razveseliš takih znakov.



No, telih še toliko bolj.





Medtem, ko ti naslednji delajo preglavice.




Čeprav sem šel na pot sam, lahko rečem da me je spremljal marsikdo.

Z mano je bila Katarina.

Pa Karel.

In Mohor.

Bojan.

Hermina.

No, pa tisti meni bolj ljubši.









"Do you speak english?"
"Aha."













No, jst po prvotnem načrtu ne bi smel biti tu.

"Okoli rit v varžet."
Ubrati daljšo, napornejšo pot, kot pa bi bilo potrebno.
(www.razvezanijezik.org)




In bila so obdobja, ko bi tisti "Pod" najraje prečtral, prebrisal, odstranil, prekril, odrezal...


In končno.
Po 12ih urah in cca. 50 km.


BREZJE







foto: Tina Jereb

foto: Tina Jereb

In Tini hvala, za najpotrebnejši prevoz.
:)


___________________________________


"Kjer je volja, je tudi pot."