Botanični teren

Botanični teren je potekal na Komni, na nadmorski višini 1520m. Štartali smo kar sredi dneva, ko je že pošteno zakuhalo, da se nam ni bilo treba prav nič ogreti. Ker smo ogreti že prišli do vznožja. No, razdelili smo se v dve skupini. Sej veste, v tisto "za t pogumne", ki so odšli po bolj "pošteni" poti skozi Komarčo in "za slabiče, za t mlečne", bi jst reku, ki so odšli po bolj "prizanesljivi" poti, skozi 48 serpentin, ki so se vlekle skoraj do vrha. Če samo povem, da imam rad svoje življenje, potem gotovo veste po kateri poti sem šel. :)

Tako se je že z samim štartom pri slapu Savica botanični teren tudi uradno začel, s prvo nabrano rožo. No, treba je povedati, da trganje rož v Triglavskem narodnem parku ni dovoljeno in je prepovedano, a mi kot pravi biologi, smo dobili uradno dovoljenje za nabiranje, herbariziranje etc. Kaj kmalu mi je postalo kristalno jasno, da še dolgo ne bomo na vrhu. Zakaj? Ker smo ob začetku naše hoje, bili prve pol ure, kar še zmeraj na točki 0, kjer smo si ogledovali takšno in drugačno floro. Ja, pa je šlo čisto zares.

Uradno podatek, koliko časa je potrebno do Doma na Komni je: 2,5h
(vir:http://www.pzs.si/index.php?stran=Seznam%20ko%E8&koca_id=37)
No, to najbrž velja, če nisi v res visoki starosti, če nisi noseč in seveda če nisi botanični biolog. Namreč, na Komno smo hodili dobrih ali slabih (urca gor ali dol) 6 ur. Kot se za tovrstni teren spodobi seveda. Temu se pač uradno reče "botanična hitrost". Treba je pogledati vsako rožo, vsako lesno rastlino, vsako grmovje, pač vso "šavje", ki ti pride pod roko.

No, okoli četrte ure popoldne smo prisopihali do Doma na Komni.


Vsi srečni in veseli!

Treba se je bilo pripraviti, spočiti in nabrati novih moči, za nove botanične podvige!





...ki niso bili prav nič daleč, saj smo še isti večer na vojno bojišče odšli z Malo floro Slovenije. Vam rečem, to je botanična sveta knjiga. :)
V tistem večeru smo določevali nabrane primerke in o njih poročali.






Nekateri so bili nad botaniko zelo navdušeni...








Drugi malo manj.







Zvečer je za sprostitev sledil še pantomimo.
Malči ga je nedvomno zmagala!:D





Naslednji dan, smo vsi spočiti in pripravljeni, zaštartali na Lanževico, ki se vzpenja do nadmorske višine 2003m. Je šlo dosti lažje, mogoče že zato ker smo bili že tako visoko, ker smo imeli že utrjene žulje, pa še lajže se je dihalo v hribovskem svežem svetu.








Na poti do vrha pa sem doživel tudi fato morgano!
No, mislil sem, da sem jo.
Zaslišim glas "Rokiiii!", v mislih da je eden od kolegov pogledam gor in zagledam tri buhteljne!:D Ne, ni bilo naključje, bilo pa je izredno presenečenje! Vstati ob 5h zjutraj, priti na Komno in Lanževico in človeku narediti neizmerno veselje!
:))







(In koliko motivacije ti to da!)

Po nekaj urah smo prisopihalo do vrha, do dvatisočaka!
Krsta sicer nismo imeli, smo imeli pa fotošuting.





foto: Petra Mlinar


foto: Nejc Jogan

In kaj se zgodi, ko se horda norih in prešvicanih biologov vrne v dom?
Nepregledna vrsta za tuše. Pardon, tuš.
Ker smo imeli samo enega.
Takega, mrzlega.



Zvečer pa "jovo na novo".
Določevanje in poročanje.





Po poročanju je sledil botanični kviz.
Takšen, drugačen in smešen.
Primer naloge: "Iz besede črna jelša, sestavite nov ljudski rek, pregovor, modrost."
Sledi: "Če pod črno jelšo ležiš, naslednji dan taščo izgubiš."
Ali pa: "Ena spominčica na dan, odžene alztharmerja stran."
:)








No, tudi Tinka je prišla na svoj račun, s svojo, malo improvizirano zgodbico o Zlatorogu.
In o Ivanu, lovcu Roku, Italijanki in bršljanasti grenkuljici.
:)

Naslednji dan pa še skozi dzunglo do mrzlišča in nato pot v dolino.

__________________________________

Bilo je fajn, bilo je rožasto, bil je super teren!




No, pa še ena lepa botanično-alpsko-komnska pesem.
:)



______________________________________

Še veliko več slik na:

1.del: http://www.facebook.com/media/set/?set=a.2106412414408.116724.1068468775&l=92c56bedd9
2. del: http://www.facebook.com/media/set/?set=a.2106460735616.116727.1068468775&l=c266754a8b