Še predno smo se biobruci z vso zagnanostjo in predanostjo zagnali v kruto izpitno obdobje, smo se skupaj poveselili na pikniku v Borovnici.
Po predavanjih ure Splošne zoologije o razmnoževanju se nas je cca. 25 kolegic in kolegov podalo lepemu popoldnevu naproti.
Če bi lahko, bi vsakemu, ki je brez uporabe sodobnih pripomočkov (beri: GPS) našel borovniško kotlino, podelil viktorja za posebne dosežke. Precej večkratnih klicev mi je dalo vedeti, da je to pač kraj "boguzaleđima". A po svoji lepoti se lahko pač kosa daleč naokoli.
Malo čudno se sliši, a še predno smo dejansko okušali radosti pravega piknika, smo se šli ohladit v Pekel. 5 slapov, flora in mikrofauna, navdušeni biologi in veterinarka, čevapčiči, bananino pecivo in mufini s0 odlična kombinacija za odlično četrtkovo majsko popoldne.
Če so gospodične jokale ob rezanju čebule, sva ob pečenju čevapčičev, pleskavic in ražnjičev, oči polne solz imela z Primožem. Pa ne zaradi prve najbolj črne runde čevapčičev, niti ne zaradi mnogoštevilnih izgub buč in šampinjonov, katerim pač ni bilo namenjeno naše zaužitje. Pač, zadimljena kuhna. :)
Nepozabne vožnje po 4 litre Tušovega sladoleda dve minuti pred zaprtjem še edine odprte štacune borovniške, učenje besede "bidibidibob!", slovenske pesmi ob spremljavi harmonike ob ognju in najboljše družbe, ne gre pozabiti! :D
[Fotografija: Jana in Rok]
Po predavanjih ure Splošne zoologije o razmnoževanju se nas je cca. 25 kolegic in kolegov podalo lepemu popoldnevu naproti.
Če bi lahko, bi vsakemu, ki je brez uporabe sodobnih pripomočkov (beri: GPS) našel borovniško kotlino, podelil viktorja za posebne dosežke. Precej večkratnih klicev mi je dalo vedeti, da je to pač kraj "boguzaleđima". A po svoji lepoti se lahko pač kosa daleč naokoli.
Malo čudno se sliši, a še predno smo dejansko okušali radosti pravega piknika, smo se šli ohladit v Pekel. 5 slapov, flora in mikrofauna, navdušeni biologi in veterinarka, čevapčiči, bananino pecivo in mufini s0 odlična kombinacija za odlično četrtkovo majsko popoldne.
Če so gospodične jokale ob rezanju čebule, sva ob pečenju čevapčičev, pleskavic in ražnjičev, oči polne solz imela z Primožem. Pa ne zaradi prve najbolj črne runde čevapčičev, niti ne zaradi mnogoštevilnih izgub buč in šampinjonov, katerim pač ni bilo namenjeno naše zaužitje. Pač, zadimljena kuhna. :)
Nepozabne vožnje po 4 litre Tušovega sladoleda dve minuti pred zaprtjem še edine odprte štacune borovniške, učenje besede "bidibidibob!", slovenske pesmi ob spremljavi harmonike ob ognju in najboljše družbe, ne gre pozabiti! :D
[Fotografija: Jana in Rok]
Oda pikniku! :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar